Tetanus

Kot prvi znak se najpogosteje pojavijo otrdelost in krči v žvekalnih mišicah, nato sledijo otrdelost vratu, težave pri požiranju, krč glasilk in mišic sapnika, krči po celem telesu, močno okrepljeni refleksi, potenje in povišana telesna temperatura.

Pri novorojenčkih mater, ki niso cepljene, se kot prvi znak neonatalnega tetanusa pojavi odsotnost sesanja, prenehajo pridobivati težo, njihova telesa postanejo otrdela in pojavijo se krči. Letno neonatalni tetanus povzroči več kot 250.000 smrti po svetu.

Zaradi krčev lahko pride do zlomov hrbtenice in drugih kosti. Pojavijo se lahko motnje srčnega ritma in koma. Tetanus je v katerikoli stopnji bolezni nujno stanje in zahteva temeljito bolnišnično obravnavo. Postopek obravnave vključuje cepljenje proti tetanusu, vnos humanega antitetanusnega imunoglobulina (hTIg). Ta je namenjen vezavi in izničenju zgolj tistih toksinov, ki še niso vstopili v živčni sistem. Obolelega se zdravi tudi z antibiotiki, ki preprečujejo razmnoževanje bakterij in posledično dodatno izločanje toksina. Antibiotiki, primerni za zdravljenje tetanusa, so med drugim penicillin G, metronidazol in doksiciklin. Novejše raziskave kažejo, da penicilin v visokih koncentracijah celo povečuje krče. Dodaten problem predstavlja tudi odpornost posameznih sevov (podskupin bakterij Clostridium tetani). Podporno zdravljenje z hTIG in antibiotiki ima torej omejen učinek, zato je edina celostna zaščita cepljenje.Cepljenje proti tetanusu je v Sloveniji vključeno v obvezni program cepljenja. Pred boleznijo zaščitimo že majhne otroke v prvem letu starosti, ko dobijo prve tri odmerke. Ostale tri odmerke dobijo v starosti 12–24 mesecev, 8 let in 16–18 let.  Cepivo vsebuje tetanusni toksoid, torej spremenjen tetanusni toksin, ki ne povzroči bolezni, izzove pa proizvodnjo protiteles proti tetanospasminu.  Za učinkovito zaščito pred tetanusom se po desetih letih ali ob poškodbi priporoča ponovno cepljenje z enim odmerkom cepiva.